close
Domov > Za medije > Novice

Novice

Ob mednarodnem dnevu epilepsije

Epilepsija je ena najpogostejših motenj v delovanju živčevja. Kljub temu, da jo poznamo že več stoletij, še vedno prepogosto ostaja povezana s številnimi predsodki in napačnimi predstavami. Letošnji mednarodni dan epilepsije je tako posvečen prikazovanju prave slike epilepsije. Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije je v sodelovanju s Slovensko kinoteko organiziralo predvajanje filmov in debate s posebno gostjo iz Velike Britanije, nevropsihologinjo dr. Sallie Baxendale, ki med drugim raziskuje upodabljanje epilepsije v filmski umetnosti skozi čas.

Dr. Baxendale poudarja, da okoli 50 % ljudi vidi epileptični napad le v filmih, ki pa pogosto to bolezen prikazujejo na napačen način. Od leta 1929, ko so posneli prvi film, ki je vključeval epilepsijo, pa do danes se je upodabljanje epilepsije v filmski umetnosti spremenilo – od prikaza te bolezni kot oblike obsedenosti z demoni do bolj strokovnega pristopa. Še vedno pa so v filmih prisotni miti, predvsem povezani z načinom prve pomoči osebam, ki doživljajo napad.

Namen mednarodnega dneva epilepsije je razširiti sporočilo, da večina ljudi z epilepsijo živi popolnoma normalno življenje, obiskujejo šolo ali hodijo v službo, uživajo v prostočasnih dejavnostih in so aktivni člani družbe. Razlika je le v tem, da živijo z epilepsijo. V družbi Medis že vrsto let podpiramo delovanje društva Liga proti epilepsiji Slovenije in se tudi letos pridružujemo njihovim prizadevanjem za osveščanje širše javnosti o epilepsiji. 

Prva pomoč pri epileptičnem napadu (.pdf) »

Kaj je epileptični napad?

Epileptični napad je posledica kratkotrajne motnje v električni aktivnosti možganov. Takrat se usklajen prenos sporočil v možganih začasno prekine ali pa ni več usklajen.

  • Epileptični napadi so zelo nepredvidljivi

Število napadov je lahko zelo različno: od manj kot enega na leto do več napadov dnevno. Napad se lahko zgodi kadarkoli. Običajno traja nekaj sekund ali minut, potem pa se povrne normalna aktivnost možganskih celic.

  • Poznamo več vrst epileptičnih napadov

Žariščni napadi (imenujemo jih tudi fokalni, parcialni ali delni): motnja zajame le omejen del možganov. Lahko so enostavni (tedaj zavest ni motena) ali kompleksni (z motnjo zavesti in/ali avtomatičnim vedenjem). S širjenjem motnje lahko preidejo v generalizirane napade, ko motnja zajame večino ali celotne možgane.

Primarno generalizirani napadi zajamejo večino možganov ali cele možgane hkrati že od začetka napada in povzročijo motnjo zavesti. 

Napad se lahko pojavi samostojno ali kot serija (zaporedje) napadov. Bolnik lahko izgubi zavest in se ne zaveda dogajanja okrog sebe. Po napadu je bolnik običajno zmeden. Zmedenost lahko traja dlje od napada in je lahko tudi nevarna.

  • Kaj pred in med napadom občuti bolnik?

Običajno pred napadom ni posebnih občutenj ali slutenj (avra), ki bi nato vodili v napad. Med napadom lahko bolnik doživi od kratke prekinitve pozornosti do hipnih stresljajev in močnih dolgotrajnih krčev udov ali vsega telesa ter izgube zavesti. Po napadu velikokrat sledi podaljšano obdobje neodzivnosti in zmedenosti, ki lahko traja več ur ali celo dni, čemur pravimo zamračenost. Napada in obdobja zamračenosti se bolnik navadno ne spominja. Po napadu lahko sledijo tudi daljša ali krajša obdobja enostranske ohromitve telesa ali govorne motnje z nezmožnostjo izražanja besed in/ali razumevanja govorjene besede, kar se vse postopno popravi in povrne v prvotno stanje.

Medisov e-novičnik
Strinjam se s pogoji uporabe