Evropska agencija za zdravila je nedavno odobrila zdravilu bosentan (tracleer) novo indikacijo in sicer zmanjševanje števila novih razjed prstov pri bolnikih s sistemsko sklerozo in z dolgotrajno boleznijo razjed prstov. Zdravilo bosentan se v Sloveniji in svetu že uporablja za zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije, pred kratkim pa je pridobilo na podlagi dodatnih kliničnih raziskav novo indikacijo. Bolnike s sistemsko sklerozo in razjedami prstov v Sloveniji zdravijo revmatologi na kliničnih oddelkih za revmatologijo.

Sistemska skleroza je redka avtoimunska bolezen vezivnega tkiva, katere vzrok je nepoznan. Bolezen se pojavlja v več različnih oblikah, vedno pa je eden glavnih znakov bolezni trda koža. Sistemska skleroza se najpogosteje pojavlja med 30. in 50. letom starosti in je 3- do 4-krat pogostejša pri ženskah kot pri moških.

Pojavljanje razjed na prstih je pogost in resen zaplet pri bolnikih s sistemsko sklerozo. Zgodnji znak bolezni je spreminjanje barve prstov ob spremembah temperature ali močnega čustvenega doživljanja (Raynaudov fenomen), čemur se kasneje pridružijo še motnje prekrvavitve, ozebline in razjede na konicah prstov.

Strokovnjaki navajajo, da trdovratne in ponavljajoče razjede prizadenejo kar 30-50 % ljudi s sistemsko sklerozo. Razjede na prstih se pogosteje pojavljajo v zimskih mesecih. Te so lahko zelo boleče in hkrati močno okrnijo funkcionalnost roke in posledično slabšajo kakovost življenja teh bolnikov. Neprekrvavljenost tkiva na prstih in pojav okužbe lahko celo privedeta do amputacije prstov.

Do nedavnega ni bilo uradnega zdravljenja, specifičnega za razjede prstov pri bolnikih s sistemsko sklerozo. Klasično zdravljenje zgodnjih sprememb na prstih je le simptomatsko in vključuje zdravljenje z vazodilatatorji (zdravila, ki širijo žile). Od sedaj je bolnikom na voljo bosentan, ki ima poleg vazodilatornega delovanja tudi druge ugodne učinke na žilje.

Z bosentanom so opravili dve randomizirani dvojnoslepi multicentrični s placebom nadzorovani študiji in sicer pri 122 oziroma 190 odraslih bolnikih s sistemsko sklerozo in boleznijo razjed prstov. V obeh študijah se je pri bolnikih, zdravljenih z bosentanom, med študijo razvilo manj novih razjed na prstih in to v daljšem časovnem obdobju kot pri bolnikih, zdravljenih s placebom. Učinek bosentana na zmanjšanje števila novih razjed prstov je bil jasnejši pri bolnikih z več razjedami.